V našem vrtcu smo se v predprazničnem času podali na prav posebno dogodivščino. Otroci so spoznali škrata, ki se je izgubil in ni znal sam priti domov. Znal je narediti le toliko korakov, kot so mu jih otroci povedali. In prav otroci so mu z veseljem priskočili na pomoč.

Že uvodna zgodba, prebrana v zatemnjenem prostoru ob lanterni, je ustvarila čarobno vzdušje, ki je otroke povsem pritegnilo. Z velikim navdušenjem so se vključili v igro in kmalu ugotovili, da bodo morali škrata voditi zelo natančno, korak za korakom.

V nadaljevanju so otroci v skupinah usmerjali škrata po posebni mreži, mu dajali navodila, šteli in zbirali različne predmete. Pri tem so morali paziti, da so zbrali ustrezno število predmetov, po potrebi, dodajali ali odvzemali. V drugi skupini so se igrali družabno igro po vzoru Človek ne jezi se, metali so kocko, šteli korake, se premikali proti cilju. Posebne postaje so zahtevale upoštevanje dodatnih pravil, kar je otroke spodbudilo k razmišljanju o zaporedju dejanj in preverjanju pravilnosti poti. Otroci so se pri tem veliko pogovarjali, sodelovali in si pomagali. Pogosto so drug drugega opozorili, če se je kdo zmotil, in se skupaj veselili, ko je škratu uspelo priti bližje domu.

V zaključnem delu so otroci z gibanjem po prostoru preverjali, koliko korakov je potrebnih od ene točke do druge. Ugotovili so, da večja razdalja pomeni več korakov in da morajo biti koraki podobni, sicer meritev ne drži. Eden izmed otrok je celo opozoril prijatelja, da predolgi koraki »ne štejejo«, kar je pokazalo, kako dobro so razumeli nalogo.

Otroci so bili ves čas zelo motivirani, želeli so večkrat menjati vloge in pomagati drug drugemu. Dejavnost jih je tako pritegnila, da smo jo nadaljevali tudi naslednji dan. Svoja doživetja so kasneje ustvarjalno upodobili še z risanjem, kjer so prikazali pot škrata do doma.

S takšnimi dejavnostmi otroci na igriv način razvijajo matematično razmišljanje, učenje štetja, sodelovanje in vztrajnost. Najpomembneje pa je, da se učijo skozi igro, domišljijo in prijetno izkušnjo, ki jo bodo še dolgo nosili s seboj.

Članek je nastal v okviru projekta RAČek, ki ga sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z Načrtom za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod, za ukrep investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja.