Računalniško mišljenje v vrtcu Škofije: učenje prihodnosti skozi igro in zgodbo – hospitacijski nastop v okviru razvojnega projekta RAČek

Računalniško mišljenje danes ne pomeni več zgolj dela z računalnikom ali uporabo digitalnih naprav. Gre predvsem za način razmišljanja – za sposobnost načrtovanja, razumevanja zaporedij, reševanja problemov, preverjanja rešitev in sodelovanja. Prav te spretnosti pa otroci že zelo zgodaj razvijajo skozi igro. V okviru razvojnega projekta Raček smo v vrtcu pri OŠ Škofije raziskovali, kako lahko računalniško mišljenje na razvojno ustrezen način vključimo v vsakodnevno vzgojno-izobraževalno delo.

V ta namen smo organizirali hospitacijsko izobraževanje, ki je povezalo strokovne delavce iz več vrtcev in predstavnike Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Cilj srečanja ni bil zgolj prikaz dejavnosti, temveč strokovni razmislek o tem, kako lahko s premišljenim načrtovanjem dejavnosti otrokom omogočimo razvoj temeljnih miselnih procesov, ki jih danes povezujemo z računalniškim mišljenjem – in to brez uporabe zaslonov.

V ospredju so bili trije učni scenariji, prilagojeni otrokom, starim od 3 do 6 let. Skupna značilnost vseh dejavnosti je bila izhajanje iz otrokove igre, gibanja in zgodbe. Otroci so skozi simbolno igro z avtomobilčki raziskovali poti in cilje, se učili slediti navodilom, načrtovati zaporedja in preverjati, ali so njihove rešitve učinkovite. Pri mlajših otrocih je bilo učenje povezano predvsem z gibanjem in orientacijo v prostoru, pri starejših pa so dejavnosti postopno prehajale v zahtevnejše naloge, ki so vključevale razmišljanje o zaporedju dogodkov, sodelovanje v skupini in iskanje alternativnih rešitev.

Zanimiv je bil učni scenarij, ki je izhajal iz pravljice Repa velikanka. Zgodba je otrokom služila kot izhodišče za razumevanje zaporedja dogodkov, medsebojne odvisnosti likov in pomena sodelovanja. Preko senčnega gledališča, časovnega traku, matematičnih dejavnosti in programiranja preprostega robotka so otroci na igriv način spoznavali, da imajo dogodki svoj red in da lahko ta red tudi načrtujemo in spreminjamo.

Po izvedenih hospitacijah je sledila skupna evalvacija dejavnosti. Opazovanja so pokazala visoko stopnjo vključenosti otrok, njihovo vztrajnost pri reševanju problemov ter pripravljenost za sodelovanje in pomoč vrstnikom. Otroci so spontano preverjali svoje rešitve, jih popravljali in o njih razpravljali, kar kaže na razvoj pomembnih metakognitivnih spretnosti. Izzivi, kot so razumevanje smeri ali prostorska orientacija, so se izkazali kot dragocena izhodišča za nadaljnje načrtovanje dejavnosti.

Pomemben del projekta je bila tudi razstava didaktičnega materiala, ki je nastajal ob vsakodnevnem delu z otroki. Ta je obiskovalcem omogočila vpogled v proces učenja in pokazala, kako lahko z enostavnimi materiali in premišljenimi dejavnostmi ustvarimo bogato učno okolje za razvijanje računalniškega mišljenja.

Članek je nastal v okviru projekta RAČek, ki ga sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z Načrtom za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod, za ukrep investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja.